Pljučnica

V svetu

V vsako leto zboli za pljučnico v svetu 450 milijonov ljudi, od tega vsak deseti premine, to je 4 milijone smrti zaradi pljučnice vsako leto, največ v deželah v razvoju. Svetovno razmerje je, da se v bolnišnicah zdravi okoli 20% bolnikov, preostalih 80% pa preboleva pljučnico doma.

V Sloveniji

V Sloveniji se vsako leto zdravi v bolnišnicah okoli 2,5-3 tisoč bolnikov s pljučnico. Med njimi premine vsak deseti, to je povprečno 20-25 slovenskih smrti zaradi pljučnice mesečno. Doma pa preboli lažjo obliko pljučnice vsako leto še 10-15 tisoč slovenskih bolnikov. Smrtnost pljučnice je pri nas okoli dvakrat večja kor pri gripi. Spomladi 2020 je bilo v Sloveniji 160 smrtnih primerov zaradi gripe, to je nekaj več kot minula leta.

Znaki pljučnice

Pri pljučnici srce bije hitreje, ker se trudi nadomestiti celicam pomanjkanje kisika in pošilja v obtok več krvi. Pospešeno je tudi dihanje. Že s prostim ušesom se včasih sliši piskanje, pokanje ali hropenje v pljučih zaradi mešanja zraka z vnetno vodo in sluzjo ali poškodb v pljučnih alveolah. Spremljajoč je lahko kašelj z izbljuvkom, zbadajoča bolečina v prsih, zasoplost in plitka sapa, zaradi imunskega odziva pa v večini primerov še vročina. Občutno pomanjkanje kisika pri pljučnici se pri starejših ljudeh lahko kaže tudi kot zmedenost.

Vrste pljučnice

Pljučnice so lahko virusne, bakterijske, glivične in parazitske. Lahko pa gre tudi za nevnetne oblike pljučnice, to so idiopatske intersticijske oziroma difuzne bolezni pljuč. Skozi oslabljene alveolne membrane s prostim prehodom ali difuzijo prodira tekočina iz obdajajočih kapilar. Tako so tudi v tem primeru na svoj način alveole namesto z zrakom napolnjene z neželeno tekočino, ki onemogoča izmenjavo plinov v pljučih. Pljučnice se delijo tudi po tem, kateri del pljuč je lokalno prizadet in ali je pljučnica nastala kot bolnišnična okužba ali pa je pridobljena izvenbolnišnično.

Povzročitelji pljučnice

V več kot tričetrt primerih gre za bakterijske pljučnice. Virusne pljučnice so bolj redke, še manj pa je glivičnih in parazitskih pljučnic. Pri rutinskih laboratorijskih analizah se ugotovi povzročitelja pljučnice samo pri okoli 15% bolnikov. Pri še tako skrbno izdelanih izrednih mikrobioloških laboratorijskih analizah pa se najde povzročitelja le pri polovici bolnikov, pri drugi polovici pa ostane povzročitelj nerazvozlan. Pljučnico lahko povzročijo tudi vnetja pljuč zaradi raznih avtoimunih bolezni, kemičnih opeklin ali delovanja zdravila, te pljučnice se imenujejo 'pneumonitis'.

Bakterijske pljučnice

Od bakterijskih pljučnic povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae polovico primerov, petino Haemophilus influenzae, dobro desetino Chlamydophila pneumoniae, stotinko primerov pa Mycoplasma pneumoniae. Povzročitelj bakterijske pljučnice je lahko tudi na antibiotike odporna stafilokokna bakterija Stapylococcus aureus ali MRSA, ki je pogosta pri bolnišničnih okužbah in sepsi, pri kateri antibiotiki ne delujejo. Bakterije v pljučih zasedejo prostore med pljučnimi celicami in pljučnimi alveolami. Makrofagi kot del imunskega sistema in obrambne bele krvničke ali nevtrofilci pridejo na pomoč in jih na teh mestih skušajo počistiti. V tem prerivanju pride do razdejanja v zelo nežni alveolni membrani, ki je samo s tanko, elastično in prepustno celično plastjo ločena od kapilar. Obrambne bele krvničke sproščajo citokine, ki na splošno aktivirajo celoten imunski sistem, zaradi česar pride še do vročine, tresavice in utrujenosti. Tudi same pljučne alveole se na prizadetih območjih kmalu napolnijo z bakterijami, nevtrofilci in tekočino iz obdajajočih kapilar, kar se vidi na rentgenskih slikah prsnega koša.

Virusne pljučnice

Pri odraslih povzročajo tretjino vseh pljučnic virusi. Pri otrocih pa gre za virusno pljučnico v dobri desetini primerov. S pljučnico povezani virusi so rinovirusi, virus gripe, respiratorni sincicijski virus (RSC), ki je najbolj aktualen pri dojenčkih, potem so tu še prehladni adenovirus in nekaj sicer nedolžnih prehladnih in gripoznih koronavirusov ter gripozni parainfluenca virus. To so povsem običajni virusi prehlada in gripe, ki so lahko v primeru zapletov, ko se prenesejo globoko v pljuča, udeleženi tudi v pravi virusni pljučnici. Virusna okužba poškoduje pljučne celice, ki obdajajo pljučne mešičke ali alveole. Pogosto pa se zaradi poškodb v okolici pljučnih alveol razvije tudi sekundarna bakterijska pljučnica, ker poškodovana, vneta in oslabljena mesta globoko v pljučih slej kot prej napadejo še okoljske bakterije, ki najdejo v njih ugoden teren za svoje razmnoževanje.

Glivične pljučnice

Glivične pljučnice so bolj redke, pojavijo pa se kot glavni vzrok smrti pri rakavih bolnikih kot spremni pojav na daljši rok oslabljenega imunskega sistema ter pri bolnikih z AID-som. Imunski sistem lahko oslabi zaradi zdravil, ki zavirajo vnetja z blokado imunskega sistema (imunosupresivi). K zaviralcem vnetja in imunskega sistema spadajo tudi nesteroidna protivnetna zdravila kot so aspirin, ibuprofen in še mnogo drugih, ki z neželenim zaviranjem ugodnega prostaglandina PG2 tanjšajo sluznico. Glavni povzročitelji glivične pljučnice so Histoplasma capsulatum, Cryptococcus neoformas, Pneumoncystis jiroveci in Coccidioides immitis. Značilni so za posamezna geografska področja. Zaradi selitev v vse dele sveta in vse bolj prekomerne blokade imunskega sistema z imunosupresivi za zaviranje vnetja in telesnih bolečin z zaviranjem vnetnega COX encima z zdravili pa delež glivične pljučnice v svetu in pri nas narašča.

Parazitske pljučnice

Tudi parazitske pljučnice so bolj redke, povzročajo jih paraziti kot sta Toxoplasma gondii, in Strongyloides stercoralis. Plasmodium malarie je povzročitelj malarije, ki v deželah tretjega sveta prizadene pljuča posredno zaradi sistemskega vnetja, ki ga sprožijo citokini kot del vnetnega odziva. Človeška glista ali Ascaris lumbricoides pa je droben črviček, ki z razvojnim ciklusom preko pljuč mehansko in s svojimi škodljivimi izločki poškoduje pljuča in lahko v določenih primerih povzroči tudi pravo pljučnico. Ascaris lumbricoides je sicer povezan tudi z alergijami, astmo in povišanim histaminom v telesu kot je ugotovila dr. Clark. Sodobna medicina ga v pljučih ne testira, ker ga od tam tudi ne more odpraviti. Zaper Zaperino je skupaj s tinkturama in bio klinčki učinkovit tudi v boju z Ascaris Lumbricoides. Dr. Clark pa je priporočala tudi razstrupljanje jeter, ledvic in črevesja, tako da postanemo manj ugoden teren za razvoj virusov, bakterij, gliv in parazitov.

Začetek pljučnice

Pljučnica se običajno začne kot okužba zgornjih dihal, ki se pomika vse globlje v pljuča. V grlu in nosu so vedno bakterije, ki se z dihanjem oziroma aspiracijo prenesejo v pljuča. Polovica ljudi med spanjem diha na ta način, da pride do aspiracijskega vdihavanja mikroorganizmov iz grla in nosa globlje v pljuča. Skrb za higieno, spiranje in razkuževanje nosu in grla je zelo pomembna za preprečevanje vseh vrst pljučnice. Za nos in grlo lahko uporabimo lekarniški jod za grgranje, včasih pa par kapljic tinkture črnega oreha v centimetru vode. Na isti način pa damo tudi ščepec soli, kisla ali limoninega soka v malo tople vode za grgranje ali izpiranje grla in nosu.

Zapleti pljučnice

Pri pljučnici lahko pride do neželenega napredovanja bolezni in zapletov v obliki sepse (zastrupitve), do pljučnih ognojkov (žep z bakterijami okužene tekočine), vnetja in zožanja preseka v bronhiolih (dovodnicah zraka do pljučnih alveol), pljučnega empiema (zbiranje tekočine v prostoru, ki obdaja pljuča, ki izpodrine del pljuč) in do sindroma akutne respiratorne stiske (SARS) z naglo odpovedjo pljuč zaradi fibroze (brazgotinjenja pljučnega tkiva). Pri pljučnici zalije pljučne alveole vnetna voda in sluz skupaj s tekočino iz obdajajočih kapilar in prepreči dostop zraka do alveolnih membran. Venozna kri ne dobi dovolj kisika in se ne more obnavljati. Preprečen izstop ogljikovega dioksida pa z ustvarjanjem ogljikove kisline trenutno zakisa kri z življenjsko nevarno prekoračeno pH vrednostjo.

Bolnišnična pljučnica

Kadar pride do pljučnice 48 ur po sprejemu v bolnišnico, se to šteje za bolnišnično okužbo. Bolnišnična pljučnica se razvije v 5-10 primerih na tisoč hospitalizacij. Najbolj pogosta je bolnišnična pljučnica na enotah intenzivnega zdravljenja. Smrtnost pri bolnišnični pljučnici je 70%, vendar gre tudi za bolnike, ki so že brez tega življenjsko ogroženi. Zato je uveden pojm pripisljive smrtnosti. Ocenjuje se, da je tretjina do polovica smrtnih primerov pri bolnišnični pljučnici direktno zaradi bolnišnične okužbe. Bolnišnice niso najbolj varna mesta. Pogost bolnišnični povzročitelj pljučnice je Pseudomonas aeruginosa. Pridružijo se mu nekatere enterične (črevesne) bakterije kot je Esterichia coli, ki jo imamo vsi v črevesju in je v akutnem stanju bolj ali manj pod nadzorom imunskega sistema v tankem črevesju. Potem pa še Kelbsiella pneumoniae, Serratia marcescens in na antibiotike odporna bakterija Staphylococcus aureus (MRSA), ki pogosto povzroča tudi bolnišnično sepso.

Preventiva pred pljučnico

Razvoj boleznih v pljučih je povezan s pomanjkanjem kisika in zastojem vitalne sile. Bolna pljuča signalizirajo čustven energijski zastoj v obliki občutne ali pritajene žalosti. Včasih povsem kolapsirajo v plitko dihanje zaradi stisnjenega prsnega koša pri sedenju in premalo veselega vsestranskega gibanja in življenjskega obtoka. Dvignemo roke in združimo dlani, telo pa stegujemo navzgor kot bi se hoteli z rokami čimbolj dotakniti stropa. Na ta način učinkovito odpiramo prsni koš, navzgor raztegnemo hrbet in pri tem globoko zadihamo, da preženemo ves zastali zrak iz pljuč in omogočimo dotok kisika. Kisik je zdravilo za celo telo, odganja raka, utrujenost in bolezni vseh vrst, ustvarja pa lepo razpoloženje. Vajo lahko delamo tudi sede, pretegnimo se z rokami daleč navzgor kadar le moremo.

Pospešen krvni obtok

Vsak dan se vsestransko in sproščeno gibamo vsaj toliko, da se nekajkrat pošteno zadihamo. Pospešen kapilarni krvni obtok okoli pljučnih alveol veže več kisika, ki telo hrani z zdravjem in energijo. Ogljikovemu dioksidu pa je omogočen izhod, da ne zakisa krvi z ogljikovo kislino in kvari krvno pH vrednost. Zakisana kri utruja vse organe in tkiva, po katerih kroži, namesto da bi jih napajala s kisikom in hranili. Tri minute vesele glasbe, ob kateri prenašamo težo iz leve na desno nogo in poganjamo z rokami kot pri teku, že naredi občutno spremembo v izboljšanju krvnega obtoka in kisika v telesu. Na video povezavi je primer glasbe za domačo pospešitev kapilarnega krvnega obtoka s prijetnim gibanjem.

Zasluzeni dnevi

Ko pridejo dnevi, da občutimo poln ali pa samo na konici moker nos, nemudoma inhaliramo naribani hren ali narezano čebulo globoko v pljuča skozi nos in grlo. Prehlad in razvoj prehladnih virusov, ki se lahko pri lahko dihanju nevarno preselijo iz grla in nosa v pljuča, bo takoj zaustavljen že v zgornjih dihalih. Potem ko čebula ali hren poženeta iz nosa, grla in pljuč vse, kar ne spada tja in to izpihamo, izkašljamo in izpljunemo, smo skoraj trenutno kot novi. Lahki, sveži, bolj bistri, budni in sproščeni postanemo trenutno. Za takojšnji učinek pristopimo k vdihovanju hrena ali čebule ob prvih znakih prehlada tisti hip oziroma čim pridemo domov. Ena čebula je vedno pri roki, jo samo prerežemo na pol in globoko inhaliramo vse dokler se dobro ne zasolzimo in izpljunemo in izpihamo vse sluzi. Povečana potreba po robčku zaradi curljanja iz nosu ali pa prvi začetek kihanja je dovolj za alarm in takojšnjo akcijo v izogib daljnoročnemu kopičenju motenj v delovanju pljuč, ki lahko kdajkoli nekontrolirano izbruhnejo v pljučnico.

Zaper Zaperino

Redna Zaper Zaperino terapija je dragocena za preventivo in kurativo proti vsem vrstam povzročiteljev bolezni. Delamo jo redno vsak drugi dan oziroma dvakrat na teden. Pomaga sproti zaustaviti viruse, bakterije, glive in parazite, da se ne množijo v nevarne vode. Je prijatelj imunskega sistema in čistilni servis za celo telo. Telo se vsak hip bori s čiščenjem neželenih mikrobov. Poskrbimo tudi za dobro vzdrževanje telesa z encimsko bogato surovo zelenjavo, ki razkisa telo, tako da nismo več ugoden teren za mikroskopske napadalce vseh vrst. Sprotno razkisanje telesa je zelo pomembno, da imunski sistem nima preveč dela z razgradnjo odmrlih virusov, bakterij, gliv in parazitov. Ker nobena zaper terapija ne posega v črevesje, vzporedno jemljemo tinkturi črni oreh in pelin skupaj z bio klinčkom.

Industrijska hrana

Zmanjšamo uživanje industrijskih namazov, paštet, klobas, sladic in drugih škodljivih 'dobrot'. Polni so raznih stabilizatorjev, herbicidov in pesticidov, ki škodujejo naši črevesni flori in zastrupljajo telo z umetnimi in toksičnimi dodatki za obstojnost. Z malo iznajdljivosti lahko vso to industrijsko hrano zamenjamo s telesu prijazno. Namesto piškotov si privoščimo dobro temno čokolado z lešniki ali pa rožičevo bio expres pecivo z rokom priprave 30 minut. Namesto slastnih tortic pa proso s cimetom, medom in presnim kakavom. Včasih pa neglutenskim žitom kot so proso, ajda ali kuhan riž primešamo par žlic jogurta in surove rožičeve moke, ki je naravno sladka, dišeča in polna mineralov in tudi bioloških encimov. Namesto namazov s kruhom imamo v hladilniku kuhan fižol in si iz njega naredimo čudovito toplo solato s čebulo, česnom, čemažem, solato, paradižnikom, papriko ali s hrenom. Uporabimo kis iz neškropljenih jabolk ali grozdja, kvalitetno olivno olje in nerafinirano piransko sol. Hrano si vedno pripravimo direktno iz živil, to se imenuje celovita prehrana, ki je zdravilo za vse bolezni vključno z rakom.

Neskaljeno veselje

Izkoristimo področja, kjer si lahko pričaramo trenutke nedolžnega in neskaljenega veselja. Življenje je tempo in obveze, z načrtovanjem zdravilne moči veselja pa si lahko pričaramo vmesne trenutke, ki niso odvisni od zunanjih okoliščin. Pri katerih stvareh občutimo veselje, pa niso odvisne od drugih? Pljuča nam bodo zelo hvaležna za takšne zdravilne trenutke. Po njih sproščeno počivamo s pozornostjo na srce in odklopom vsega, kar tisti trenutek ne spada v naš mali raj. Pozornost lahko preusmerimo na srce tako, da se sredine prsnega koša na grodnici dotaknemo s prsti. Kjer je dotik, tam je pozornost. Na to mesto lahko položimo Schumannov resonator Bionis. Pomagal nam bo občutiti svetlo plat življenja in napolniti telo z ugodnimi alfa valovi, razbistril bo um in duha. Zaprimo oči in naredimo tri daljše vdihe in izdihe, in vsak naj traja vsaj 5 sekund.

Večvalovne oscilacije

Pasivna večvalovna terapija v domačem okolju nam je na voljo 24 ur na dan in 365 dni v letu za vso družino z Večvalovnim oscilatorjem Lakites po dr. Lakhovskem. Zlati spekter večvalovnih frekvenc, ki delujejo kot spodbujevalec celične energije in filter za neželena sevanja je dr. Lakhovsky ugotovil že pred sto leti in ga zgodovinsko preizkušeno po vsem svetu še danes uporabljajo milijoni ljudi za povrnitev in obnovo svojega zdravja in počutja. En Lakites zadostuje za celo stanovanje. Njegovi trajni večvalovni učinki nas nežno objamejo vsakič, ko se vrnemo domov in so z nami tudi vso noč v počitku in regeneraciji.