Zaper terapija in EKSOSOMI

Napadene celice se branijo tudi z ustvarjanjem in izločanjem eksosomov…

Veliki so kot virus

Eksosomi so majhni celični vezikli velikost virusa. Vsebujejo nekaj genetskega materiala in obdajajoče beljakovine, lahko pa tovorijo še sladkorje, maščobe ali druge snovi. Glede na to, katera vrsta celic jih izloča, imajo lahko zelo različno vsebino in naloge. Vežejo se lahko na različne celične receptorje. Njihov genetski material se pomeša z vsebino tarčne celice in sproži v njej razvoj encimov kot katalizator za točno določene biološke procese.

Nastajajo v telesu

V odzivu na okolje skoraj v vseh celicah nastajajo eksosomi. Celica jih izloči iz svoje notranjosti v svojo okolico s posebno nalogo komunikacije, signalizacije in aktivacije celičnega odziva v oddaljenih celicah in organih. Eksosomi so stalno prisotni tudi v vseh telesnih tekočinah kot so urin, kri in limfa. V bolezni jih celice bolj intenzivno proizvajajo. Ko so napadene s slabimi okoliščinami, ki jih z drugimi odzivi ne morejo dovolj regulirati, s pomočjo eksosomov skušajo povrniti izgubljeno ravnovesje.

Lizosomi in avtofagija

Eksosomi so povezani tudi z avtofagijo, to je celično čiščenje odpadnih beljakovin, kadar smo več kot 12-16 ure brez hrane. Možgani pošljejo celicam signal za proizvodnjo LIZOSOMOV, ki so napolnjeni s prebavnimi encimi za predelavo odpadnih beljakovin. LIZOSOMI so vrsta eksosomov, ki jih celica sprosti v svojo okolico, da razgradijo odpadne beljakovine v aminokisline in obenem pridobijo nov notranji vir energije v času ko smo vsaj 12-16 ur brez hrane.

Celijo rane in kosti

Eksosome izločajo tudi celice pomočniki, ki prejmejo signal o ranah na telesu ali zlomih kosti. S svojim genetskim materialom za ustvarjanje ustreznih beljakovin v ranjenih celicah sprožijo intenzivno celjenje. Pospešijo izdelavo trombocitov na kritičnih mestih za zaustavitev krvavitve in obnovo kostne mase pri zlomih. Njihov genetski material ustvari vse potrebne encime kot katalizatorje in beljakovine kot gradnike, da se zakrpajo poškodbe z novim tkivom.

Iščejo tarčne celice

Eksosomi se aktivirajo v izrednih razmerah. Krožijo po telesu in ko najdejo tarčne celice s pravimi receptorji, vstopijo v njihovo notranjost. Aktivirajo procese, ki jih celica sama v normalnih razmerah ne bi zmogla. To je podobno kot dobrodelna pomoč v naravnih katastrofah, ko pride na mesto nesreče opremljena z odejami, zdravili, hrano in šotori. Pomaga na način, kot prizadeta lokalna skupnost ne bi mogla.

Uravnavajo imunski sistem

Eksosomi lahko stimulirajo imunske celice, ki so povezane z imunskim spominom za obrambo proti vsiljivcem. Spodbujajo lahko naivne makrofage na vgradnjo imunskega spomina, tako da se 'priučijo' imunskega odziva proti določenim bakterijam in drugim mikrobom. Na ta način lahko sprožijo obrambo telesa z vnetnimi citokini, interferoni in mnogimi drugimi faktorji. Eksosomi lahko v določenih okoliščinah ključno uravnavajo uspešen telesni imunski odziv izven utečenih poti.

Eksosomi in koronavirus

Mikroskopski posnetki koronovirusa v telesnih tkivih, ki so obkrožili svet, so po obliki, velikosti in drugih lastnostih identični eksosomom. Bolne celice z izločanjem eksosomov signalizirajo okolici svoje stanje in kličejo na pomoč. Zato se jih je prijela fraza, da so gasilci in ne tisti, ki povzročajo požar. Da so pomočniki in ne napadalci. Celice intenzivno izločajo eksosome v tkiva, tudi ko nas je strah, ob onesnaženju, pomanjkanju kisika in zastrupljenju vseh vrst.

34 min video

V videu dr. Andrew Kaufman z mnogimi slikami pod elektronskim mikroskopom in drugimi natančnimi podatki pokaže, da je v primeru nove bolezni Covid-19 novi virus pravzaprav eksosom. Ta ima notranji celični izvor iz naših lastnih celic. Ne pride od zunaj kot INFEKCIJA. Pride od znotraj kot OUTFEKCIJA. Podobne zaključke imajo mnogi prestižni raziskovalni centri po svetu, na primer dr. James Hildreth, vodja uglednega HIV raziskovalnega centra in predsednik Meharry Univerze.

Genetska prilagodljivost

Izjavil je, da je virus v popolnosti eksosom v vsakem smislu te besede. Telo živi v sožitju z 10 milijardami različnih vrst virusov, od katerih je v našemu genomu 8% endogenih virusov, ki jih proizvede telo v obliki eksosomov. Virusi s svojo dodatno genetsko kodo vplivajo na prilagodljivost organizma na nove okoliščine in obrambne odzive. Leta 2003 je bil razkrit genom človeka. Namesto pričakovanih 150 tisoč genov so jih našli samo dobrih 20 tisoč.

Inteligentna samoregulacija

Ves ostali genom človeka se sproti samodejno dopolnjuje glede na evolucijski razvoj in prilagajanje novim okoliščinam. To se dogaja na inteligenten način glede na potrebe organizma in se sproža kot odziv iz notranjih telesnih virov. Genetski material iz eksosomov soustvarja celični genom v poljubnih organih in tkivih. Telo je inteligentno zaokrožena celota s sposobnostjo samoregulacije. Vseskozi poteka aktualno 'šolanje' imunskega sistema za usmerjen odziv proti vedno novim specifičnim napadalcem. Obenem pa se prilagaja s signalizacijo in aktivacijo novih bioloških odzivov s pomočjo raznovrstnih eksosomov.

Nobelova nagrada

Eksosomi so bili odkriti šele po letu 1980. Leta 2018 pa je bila podeljena Nobelova nagrada za raziskave eksosomov v imunološkem odzivu rakavih celic doktorjema James P. Allison in Tasuku Honjo v zvezi s čisto novim, imunološkim zdravilom za raka. Znanost o eksosomih je še zelo mlado in obetajoče področje sodobne medicine in raziskav. Prinaša povsem nov pogled na svet, ki tudi za virusne teorije zahteva ponovno prevetritev v skladu z novimi dejstvi. V tem smislu mnogi govorijo, da virus sam po sebi kot neka zunanja grožnja sploh ne obstaja. In da so virusi telesne strukture ali eksosomi, ki imajo svoje osnovno poreklo v telesu in ne izven njega.

Brez kanalizacije in vodovoda

V nehigienskih pogojih so v zgodovini življenja v človekovem telesu nastali mnogi virusi. Predvsem z nastankom velikih mest brez kanalizacije in vodovoda ter s tem kroničnim pomanjkanjem higiene kot tudi z življenjem sužnjev in zapornikov v nevzdržnih razmerah, so se bolne in zastrupljene celice odzvale z izločanjem eksosomov, ki so identični virusom. Zato se pogovorno reče, da telo proizvede svoje lastne viruse, svojo lastno bolezen, ki kliče na pomoč in signalizira telesu, da sproži reševalno akcijo.

Ekološke razmere

Zaradi intenzivne celične imunske obrambe virusi tudi mutirajo in s tem lahko zelo oslabijo. To se zgodi v motenem procesu njihovega razmnoževanja v celicah. Lahko pa se tudi okrepijo. Poleg higiene lahko tudi masovno slabe ekološke okoliščine vključno s težkim duševnim stanjem prebivalstva vplivajo na nastanek epidemij. Začne se s krikom celic v težkih razmerah in klicem na pomoč z izločanjem eksosomov za usmerjanje življenjskih procesov.

Novi izzivi zdravju

Tudi za tisočletja staro 30% smrtno nalezljivo bolezen črnih koz velja, da je nastala šele z nastankov večjih mest v zadnjih tisočletjih. Sedaj so drugačne higienske razmere in ta bolezen je izkoreninjena. Ekološko pa smo v krizi ozračja, vode, hrane in vsiljivih tehničnih sevanj. Prihaja do novih izzivov zdravja in življenja. Tehnologija presega naravne zmožnosti človeškega telesa in ga na tihi način pritiska.

Struktura beljakovin

Beljakovine imajo idealno strukturo v pretežno alfa območju delovanja telesa in okoljskih vibracij. To je Schumannovo območje, v katerem se življenje naravno napaja že milijone let. Schumannove frekvence nas ne bodo zapustile vse dokler ima Zemlja enak premer 6 tisoč kilometrov in vse dokler je ionosfera enako oddaljena od Zemljinega površja. Iz teh dimenzij za naravni kondenzator Zemlje je nemški fizik dr. Schumann leta 1952 prvi izračunal zemljino frekvenco cca 8Hz, ki v naravi niha plus-minus 0,5Hz.

Encimska dejavnost

Pod pretežnim agresivnim elektromagnetnim vplivom na vse večji del prebivalstva se beljakovine spreminjajo v svoji konfiguraciji in globalno ustvarjajo nove pogoje za izbruh bolezni. Beljakovine so dolge in z obeh strani električno nabite makromolekule, ki se v različnih frekvencah in sevanjih lahko pri isti zgradbi različno prostorsko razprostrejo ali skrčijo. Od njihove prostorske oblike pa je odvisna encimska dejavnost, ki s skladjem ključ-ključavnica kot primež vodi biološke substance v reakcije.

Biološka podlaga

Vsaka reakcija v telesu ima svoj encim, encimi pa so beljakovine. Majhne spremembe v encimih in zavoj v drugi smeri vpliva na življenjsko ravnovesje ali homeostazo. Telesni sistem se stalno razvija v novi smeri. Še posebej če se v več generacijah prebivalstva pod podobnimi zunanjimi in notranjimi pritiskajočimi pogoji razvije nova biološka podlaga za zdravje ali bolezen. Vsak posameznik lahko v svoji skupnosti vpliva na življenju ugodne vibracije.

Samozdravilne vibracije

Samozdravilne vibracije v zunanjem smislu prihajajo od samozdravilnih Tesla-Zaper-Geo bioenergijskih pripomočkov. Notranje pa je pomembno tudi sodelovanje človeka v smeri sprave in pravilnega razumevanja življenja, ki vpliva na samozdravilne energijske tokove v mislih, čustvih in telesu. Življenje je daleč od popolnega, a nekako ustvarjalno in ljubeče lahko najdemo svoje mesto v njem z veliko truda, volje, dela in zdravega sožitja z motnjami.

Odnos z empatijo

Bolj kot same motnje je lahko obremenilen naš odnos do njih. Poleg uporabe vibracijskih naprav je ključnega pomena uravnoteženo zavedanje neskončnosti in omejenosti življenja in zdrava naravnanost na pristop z empatijo do soljudi in situacij. Lokalne motnje v telesu lažje izzvenijo. Aktivacija parasimpatikusa in hormonov sreče je bistven signal za razvoj zdravih telesnih struktur. Pomagamo s z Bionisom, ki oddaja geo impuze Schumannove resonance in vpliva na izboljšanje alfa valov.

Krepitev celične moči

Lakites z večvalovnimi oscilacijami ustvarja mrežo krepčilnih vibracij na lastnih celičnih valovnih dolžinah. Večvalovna energija okrepi celično moč, da lažje vzdržujejo zdravo energijsko ravnovesje in ne podležejo zunanjim in notranjim pritiskom. Dr. Lakhovsky je že pred sto leti utemeljil večvalovno terapijo na podlagi zakonitosti, ki so vzdržale vsa odkritja sodobne znanosti in se potrdile kot pravilne.

Priučitev T-limfocitov

Večvalovna terapija dejansko izboljša celično energijo, kar mnoge študije pripisujejo izboljšani priučitvi T limfocitov za obrambo telesa. Ti ne smejo biti preveč agresivni, da ne napadajo lastnih celic. Obenem pa morajo biti dovolj agilni, da ne spregledajo tumorskih in bolnih celic ter vsiljivcev in da jih pravilno označijo z imunskim spominom in obrambnim odzivom. Telo mora pravilno prepoznavati antigene kot motnje in se z njimi ustrezno soočati, da bi tkiva ostala zdrava in čista.

Zaper terapija

Zaper terapija se na najbolj grobem nivoju spopada z uničevanjem vsiljivcev kot so virusi, bakterije, glive in paraziti. Imunski sistem pa mora še razgraditi in počistiti njihove odmrle ostanke. Zato pijemo več vode in C-vitamina. K zaper terapiji pa jemljemo tinkture črni oreh in pelin ter bio klinček. Dr. Clark je priporočala še občasno čiščenje črevesja, jeter in ledvic zaradi razstrupljanja, da smo manj ugoden teren za razvoj virusov, bakterij, gliv in parazitov.

Zaper frekvence

Zaper frekvence po dr. Clark so v območju do 500kHz. Človekova frekvenca se začne v območju nad 1.500kHz. Zato mora biti zaper frekvenca pri zaper terapiji dovolj oddaljena od človekove frekvence. Na primer metljaj Fasciopopsois buscui kot največji parazit ima lastno frekvenco 434kHz. Ko je dr. Clark uporabila to frekvenco, so odmrli tudi vsi ostali virusi, bakterije, glive in paraziti. Ob tem odkritju je odtlej uporabljala samo še 30kHz frekvenco. Pri tej frekvenci odmre tudi metljaj Fasciolopsic buscui, ki ima sicer veliko višjo lastno frekvenco.

Varnost zaperja

Varna zaper terapija po dr. Clark pri zaper terapiji ne dopušča višjih frekvenc od 500kHz, ker lahko resonirajo s trikrat višjo človekovo lastno frekvenco z neugodnimi vplivi. Varen in učinkot izbor klasične zaper terapije je po dr. Clark frekvenca 30kHz, ki uniči prav vse viruse, bakterije, glive in parazite v trikrat 7 minutah z dvema 20 minutnima pavzama. Skupaj s tradicionalno podporo tinktur črni oreh in pelin in bio klinčki.