Topila po dr. Clark in zaper

Prisotna so v razkužilih, čistilih, kozmetiki in zaradi pranja kotlov in steklenic tudi v industrijsko pripravljeni hrani in pijačah. So topilo za ekstrakcijo arom in dišav, kot konservans pa so del postopka predelave pokvarljivih živil. V vseh teh oblikah jih zaužijemo, vdihavamo ali pa so v stiku s kožo, tako da na razne načine vstopajo v telo. V kolikor se ORGANSKIH TOPIL izogibamo in z njimi ne pretiravamo, se kmalu izčistijo iz telesa. Težava pa je, ker nas neizogibno spremljajo res na vsakem koraku in vsak dan.

ORGANSKA TOPILA na splošno vplivajo na zakisanost tkiv, tako da so bolj dovzetna za napad virusov, bakterij, gliv in vseh vrst parazitov, kar v nadaljnih fazah stopnjuje težave počutja, utrujenosti, napihnjenosti in bolezni. Po dr. Clark se PROPILNI ALKOHOL nahaja v komercialnih pijačah vključno s sadnimi sokovi in ustekleničeno vodo. ACETON, TOLUEN in KSILEN so v gaziranih pijačah. HEKSAN in PENTAN sta v pijačah brez kofeina, DEKAN pa v industrijski 'zdravi hrani'.

V pijačah, hrani ali prehranskih dopolnilih z dodanimi 'naravnimi' okusi sadja, zelišč in drugimi aromami so HEKSANDION, IZOFORON ter TRIKLORETILEN in teratrakloretilen. To so odlična, a žal zelo kancerogena topila za organske ekstrakcije AROM in pridobivanje IZVLEČKOV iz rastlin. Kljub temu, da uporabljeno ORGANSKO TOPILO po ekstrakciji pri podtlaku izhlapijo, ga vedno ostane nekaj ujetega v AROMAH in 'naravnih' IZVLEČKIH.

Zato se za vsakodnevno in redno uživanje izogibajmo vsega, kar je 'z okusom' ali pa umetno pridobljena 'naravna aroma' na primer iz borovnic in drugega aromatičnega sadja in zelišč. Tako da nas drobci ORGANSKIH TOPIL čim manj bombardirajo na dnevni ravni. Kolikor se le da, vpeljimo v svoje življenje abstinenco od pretiranega uživanja industrijske hrane in pijače. Pijače nadomestimo z limonado ali vsaj s C-vitaminom v prahu ter zeliščnimi čaji, ki niso v filter vrečkah in ki niso v mešanicah.

ORGANSKA TOPILA na mikro ravni utirajo pot virusom in parazitom. Raztapljajo maščobe v celični ovojnici ali membrani in jo s tem poškodujejo, tako da so v njej mikro razpoke in več ne tesni. Odpadne snovi iz medceličnih prostorov se skozi neučinkovite celične membrane vračajo nazaj v celice, ki postanejo zabuhle, vnete in zastrupljene. Obenem pa skozi poškodovane celične membrane iz celic uhajajo vitalne snovi, ki jih potem manjka za normalno celično obratovanje.

Pri tem pa žal kritično porabijo telesne rezerve GLUTATIONA, ki varuje telo z vsakodnevno obrambo proti toksinom. Pri pomanjkanju GLUTATIONA je telo lahko napihnjeno ali utrujeno, razpasejo se TIHA VNETJA v sklepih, ožilju in živčevju ter PROSTI RADIKALI, oslabi pa odpornost. ORGANSKA TOPILA pridejo v telo tudi z uživanjem industrijskih pijač in hrane. Po pripravi industrijske hrane perejo kotle s PROPILNIM ALKOHOLOM. Zakonodaja dopušča, da se kotli samo malo odtečejo, ni pa potrebno, da se posušijo pred naslednjo saržo.

Zakonsko dovoljen je normativ 25-50 delcev ostanka različnih ORGANSKIH TOPIL na celokupni milijon delcev preiskovanega vzorca industrijske hrane ali pijače. V odstotkih je to zelo malo in enkratno zaužitje akutno ni nevarno. Telo ORGANSKA TOPILA kmalu izčisti in čim ne vnašamo več novih, smo v redu. Težava je pri vsakodnevni izpostavljenosti, ko se telo nikakor ne more otresti presežka neželenih onesnaževalcev.

Vse ustekleničene pijače vključno z vodo v plastenkah ter vsa industrijsko konservirana hrana pa vedno znova vnašajo v telo mikro količine različnih ORGANSKIH TOPIL, ki pri presnovi svojih strupenih vmesnih spojin v jetrih stalno izčrpavajo celični GLUTATION. Preden prispejo na izločanje v jetrih pa lokalno poškodujejo maščobno ovojnico celičnih membran kjerkoli v telesu in naredijo na tistem mestu celice opustošene in bolne. Ranjene celice so bolj dovzetne za napad virusov, bakterij in parazitov.

Redno uživanje antioksidantne in protivnetne mešanice 'Sveta trojica' tik pred glavnim obrokom sproti nevtralizira takšna tiha vnetna žarišča. Odvzema jim možnost, da se sčasoma izrazijo v resne težave ali celo v odpoved organov in vitalnih telesnih funkcij. Največja nevarnost ORGANSKIH TOPIL poleg razmaščevanja celičnih membran pa je raztapljanje trde ovojnice vmesnih stadijev parazitov, ki se brez prisotnosti topil ne bi nikoli naravno razmnoževali v telesu.

Prisesa se na steno črevesja in povzroča v njej mehanske poškodbe, izloča toksine in zajeda hranila, ki bi morala pronicati skozi steno črevesja v krvni obtok na transport do celic. Ličinke ČREVESNEGA METLJAJA nam lahko s prahom prinese veter, so v zemlji, živalih in na rastlinah. Prav vsak je kdaj v črevesju gostil kakšnega ČREVESNEGA METLJAJA in je to potekalo skoraj neopazno in brez večjih motenj, z nekaj oslabitve imunskega sistema.

Kadar so v telesu prekomerno prisotna ORGANSKA TOPILA, pa obstaja nevarnost, da se trda ovojnica METACERKARIJA raztopi v nekih drugih, NAPAČNIH ORGANIH, ne samo v črevesju. V tem primeru se ČREVESNI METLJAJ lahko naseli tudi v drugih organih, ki sicer niso njegovo priljubljeno mesto. In ker je zelo 'požrešen', bo v teh sekundarnih, NAPAČNIH organih povzročil veliko več škode, kot bi jo sicer v črevesju. Jajčeca, ki jih izloča, pa iz drugih organov tudi težje zapustijo telo kot direktno iz črevesja.

Jajčeca ČREVESNEGA METLJAJA v NAPAČNIH ORGANIH vzdražijo imunski sitem v vnetja in ga spravijo v neravnovesje. Zaradi daljšega zadrževanja v telesu pa se razvijejo skozi vseh prvih pet razvojnih stadijev do METACERKARIJA. Presežek nakopičenih ORGANSKIH TOPIL pa lahko v teh NAPAČNIH ORGANIH raztopi trdo ovojnico METACERKARIJA v nove odrasle ČREVESNE METLJAJE kjerkoli v telesu, tudi v ožilju, možganih in žlezah. Brez presežka ORGANSKIH TOPIL bi se to zgodilo samo v črevesju.

To pomeni, da se ob prisotnosti ORGANSKIH TOPIL lahko ČREVESNI METLJAJ razmnožuje v človeškem telesu, kar se sicer ne more. In da se lahko iz ličink, ki vstopijo v telo, tudi v drugih, to je NAPAČNIH ORGANIH in tkivih, ne le v črevesju ob močnih črevesnih sokovih, razvijejo odrasli ČREVESNI METLJAJI in jih zajedajo. Samo odrasli ČREVESNI METLJAJI se lahko pritrdijo na tkiva kjerkoli v telesu in jih tudi po deset let zajedajo mehansko, s svojimi izločki in z odvzemanjem hranil.

Tu in tam kakšen odrasel ČREVESNI METLJAJ v črevesju za telo ni tako nevaren razen v primeru, da se začne v telesu razmnoževati in se pri tem vgnezdi v NAPAČNE ORGANE, kjer naredi veliko več škode kot v črevesju. Dr. Clark je v svojih raziskavah ugotovila, da je za razmnoževanje ČREVESNEGA METLJAJA v človeškem telesu in s tem povezano gnezdenje v NAPAČNIH ORGANIH povezano z več kot 500 vrstami RAKA v raznih delih telesa.

Od vseh organskih topil PROPILNI ALKOHOL najbolj raztaplja trdo ovojnico METACERKARIJA, zato je njegova prekomerna nakopičenost potencialna nevarnost za RAKA vseh vrst. Takoj za njim pa jo najbolj uspešno raztapljata KSILEN in TOLUEN. Ker se ti dve ORGANSKI TOPILI najbolj kopičita v možganih, povzroči to razmnoževanje ČREVESNEGA METLJAJA v možganih. To je povezano z raznimi možganskimi tumorji in degenerativnimi boleznimi živčevja in možganov kot so tudi vse vrste demence.

Na tretjem mestu pa ovojnico METACERKARIJA uspešno raztaplja BENZOL. Ta se kopiči v TIMUSU, ki je imunska hormonska žleza. Kadar se v timusu naseli in razmnožuje ČREVESNI METLJAJ, to razbije imunski sistem in sodeluje tudi z morda prisotnim virusom HIV (AIDS). METILNI ALKOHOL pa je kot ORGANSKO TOPILO povezan s sladkorno boleznijo in razmnoževanjem metljajev EURYTREMA v trebušni slinavki. Ta z zajedanjem izgublja svojo funkcionalnost, kar privede v diabetes.

Agresivna ORGANSKA TOPILA so nezaželena v telesu tudi v okviru zakonsko dovoljenih normativov, ki so prilagojeni sodobni prehrambeni industriji, da ta sploh lahko opravlja svojo dejavnost. Ne gre le za njihovo akutno toksičnost, ki v mikro količinah ne naredi trenutno vidne škode. Dolgoročno pa ORGANSKA TOPILA slabijo telo z oksidativno obremenitvijo PROSTIH RADIKALOV zaradi celičnih membranskih poškodb ter razvojem TIHIH VNETNIH ŽARIŠČ, ki se lahko akutno in kronično seštejejo v bolezni vseh vrst.

Kakšen je lahko priljubljen obrok za vsaj občasno zamenjavo industrijskih sladic, paštet, namazov in salam? Toplo kuhano proso, ajdo, ješprenj ali riž z medom, cimetom, kakavom ali rožičevo moko lahko včasih prelijemo z malo navadnega jogurta ali pa v jed narežemo banano. Namočene SONČNICE v vodi so zelo prijeten vmesni prigrizek, ki odloži nepotrebni obrok in zmanjša prenajedanje. Z maščobotopnim E-vitaminom SONČNICE antioksidativno varujejo MAŠČOBE v celičnih ovojnicah, da so bolj trpežne pri napadu PROSTIH RADIKALOV, VNETIJ in ORGANSKIH TOPIL. Maščobna peroksidacija >>

Enako tudi vsaj eno uro namočeni bio ovseni kosmiči skupaj z namočenim suhim sadjem dajo energijo za vmes med obroki in prijetno napolnijo želodec, da lažje dočakamo kosilo ali večerjo in da potem manj pojemo. To je res odličnega okusa in prav prijetno za uživanje. Namesto PAŠTET, SALAM in NAMAZOV pa je dobro imeti v hladilniku stalno kakšno kuhano STROČNICO na primer fižol, lečo ali čičeriko. Enkrat ali dvakrat na teden skuhamo pol kilograma STROČNICE, v hladilniku pa lahko počaka 3 dni.

Kuhano STROČNICO iz hladilnika hitro pogrejemo v malo vode in še toplo zmešamo s kislim zeljem, porom, hrenom ali solato, dodamo samo kvalitetno olivno ali bučno olje in odličen in hranljiv obrok je tu. Takšno res okusno solato, seveda v hladni obliki, si lahko nesemo s seboj tudi na pot, izlet ali v službo. Pomembna je vsaj tu in tam kakšna PAVZA od zaporednega vsakodnevnega uživanja industrijske hrane, kamor spadajo tudi vsi pripravljeni namazi.

BROKOLI vsebuje dokazano protirakavo snov SULFORAFAN. Za samozdravilni namen pojemo tu in tam kar SUROVO glavico BROKOLIJA. Je prav prijetnega okusa, narezana je izvrstna tudi v solati in kot osvežilna priloga k vsaki hrani. Vedno ko jemo nekaj KUHANEGA, naj bi bila pri vsakem obroku TRETJINA zaužite hrane SUROVA. Na ta način vzdržuje telo KISLINSKO-BAZNO ravnovesje. Zakisanost podlaga za bolezni in raka. Nabavimo vedno samo brezhiben BROKOLI, ki ni rumen ali rjav na vrhu, odrežemo njegovo zeleno 'cvetno' glavico in jo pojemo na tešče namesto jabolka ali kadarkoli čez dan za osvežitev.

Za umivanje rok, obraza in telesa uporabljajmo otroško milo ali pa SYNDET medicinsko trdo milo iz lekarne za občutljivo kožo. Odlično razkužilo za roke pa je mešanica alkohol, peroksid, destilirana voda in glicerin, vse lahko kupimo v lekarni. Zmešamo v razmerju:

15 ml glicerina

833 ml čistega etanola (alkohol)

42 ml 3% H2O2 vodikov peroksid

110 ml destilirane vode

Če imamo 70% etanol namesto 96%, izpustimo destilirano vodo. Razkužilo shranimo v stekleni pršilki, ki jo prav tako lahko kupimo v lekarni ali pa medicinskih trgovinah kot je Sanolabor. Za razkuževanje kuhinjskih in ostalih površin pa v receptu izpustimo glicerin, ki skrbi samo za nego kože, da je alkohol ne izsuši. Etanol je veliko cenejši v Mavrica ali drugih trgovinah z barvami.

Pri ranicah, izpuščajih, alergijah in občutljivosti kože DERMATOLOGI priporočajo umivanje kože z medicinskim pH nevtralnim milom SYNDET. Francoska blagovna znamka LA ROCHE-POSAY je v LEKARNI med najcenejšimi, velik 150 gramski kos trdega SYNDET mila stane 8 eur. Lahko ga prerežemo na 2 ali 4 dele in ga imamo res za zelo dolgo. Boleča in pekoča koža bo s SYNDET milom lažje zadihala in ozdravela. Kožo moramo namreč dobro umivati, četudi je poškodovana. Navadna mila pa nimajo pravega pH in sestave in lahko kožo dražijo.

Za čiščenje uporabljajmo minimalne količine čistil, po čiščenju pa dobro prezračimo. Tudi eko čistila so zelo učinkovita in veliko manj agresivna, ker so narejena bolj na vodni bazi kot na organskih topilih. Za kakšno vmesno čiščenje raje uporabimo kar alkoholni kis za vlaganje, žlico kisa na pomivalno gobico in zdrgnemo.